Svetovalnica za starše

Spoštovani starši,

V času izolacije se lahko po pomoč in posvet pri vzgojnih dilemah in težavah obrnete na svetovalni delavki:

Meliso Toš (031 248 903) in Kristino Kovačič (031 248 904).

Ne zapirajte svojih skrbi, težav in stisk vase. Nihče nam ne more pomagati, če svojih težav in bolečin ne podelimo in o njih spregovorimo. Midve sva tukaj za vas, zato le pogumno pokličite.

Trenutna situacija prinaša na ravni posameznika in družbe povsem nove in nepoznane izzive, vprašanja in dvome. Naš sicer zelo različen vsakdan, ima v teh dneh veliko skupnih imenovalcev – spremenjena dnevna rutina, preživljanje dni doma, omejeni stiki z ljudmi in različne skrbi. Ker smo trenutno v prelomnem obdobju, ko v ospredju ni več vzpostavljanje novega vsakdana, temveč njegovo vzdrževanje, je še posebej pomembno, da ta mine čim prijetneje in da vemo, kaj lahko zato naredimo sami.

V obstoječih okoliščinah se razmeroma pogosto soočamo z najrazličnejšimi skrbmi. Doživljanje zaskrbljenosti in tesnobe je naraven in prilagojen odziv človeka, ko se ta sooča z nevarnostjo. Ker v življenju skrbi večinoma doživljamo kot moteče in obremenilne, se težje zavedamo, da imajo te pravzaprav zelo pomembno vlogo. Skrbi nas namreč aktivirajo, da izvedemo ustrezna dejanja za soočanje z nevarnostjo. Ker v trenutni situaciji še vedno nimamo dovolj informacij o delovanju in širjenju virusa in ker posledično doživljamo pomanjkanje predvidljivosti in občutka nadzora, sta povečana zaskrbljenost in tesnoba povsem normalen odziv. Pri tem je pomembno, da te občutke zaskrbljenosti pri sebi in drugih sprejmemo in jih dojemamo kot ustrezne, hkrati pa se v izogib njihovemu stopnjevanju, z njimi poskušamo spopasti s pozitivno naravnanostjo in nekaterimi načrtnimi aktivnostmi:

  • ravnamo samozaščitno v skladu z navodili pristojnih strokovnih služb (skrbimo za higieno rok, uporabljamo zaščitno opremo, se gibamo v skladu z navodili …). Ob tem se je potrebno še posebej zavedati, da smo pri izvajanju tovrstnih ukrepov prav bližnji odrasli najpomembnejši model otrokom, ki naše vedenje opazujejo, posnemajo in ga lahko ponotranjijo le, če si tudi sami med drugim dosledno umivamo roke, se izogibamo dotikanju predmetov v skupni rabi in skrbimo za ustrezno razdaljo do mimoidočih,
  • omejimo spremljanje novic na najnujnejše in najbolj zanesljive vire informacij. Kljub temu, da je spremljanje novic odgovorno in povsem primerno ravnanje, ga je smiselno časovno in količinsko omejiti (npr. do 3-krat na dan) ter se s tem obvarovati pred povečanim občutkom strahu in tesnobe. Prav tako je pomembno, da čas, preživet pred mediji in novicami uravnotežimo z dejavnostmi, ki niso povezane z virusom (npr. z branjem knjig, s hišnimi opravili, kuhanjem, z načrtovanjem prijetnih aktivnosti po izteku trenutnih ukrepov),
  • uravnavamo stopnjo zaskrbljenosti, še posebej, če opažamo, da smo večino dneva okupirani s skrbmi in da se težko prepustimo posameznemu trenutku. Pri tem nam je lahko v pomoč tehnika ”čas za skrbi”, pri kateri vnaprej določimo del dneva, ko se bomo miselno ukvarjali s skrbmi oz. ko bo zaskrbljenost ”dovoljena” in je ne bomo omejevali. Prav tako za to določimo omejen čas (npr. do 20 minut). Tekom vsakega dneva tako poskušamo skrbi prestaviti na tisti del, ki smo ga rezervirali kot čas za skrbi, s tem pa preprečujemo celodnevno zaskrbljenost in si hkrati še vedno dopustimo neizogibno ukvarjanje s skrbmi,
  • zmanjšamo telesno napetost s tehnikami sproščanja (npr. trebušno dihanje, vizualizacija in progresivna mišična relaksacija, pri kateri izmenično napenjamo in sproščamo posamezne mišične skupine). Namen tehnik sproščanja je prepoznati znake telesne napetosti in jih obvladovati, povečati možnosti priklica pozitivnih informacij iz spomina in uspešnejše iskati alternative za negativne in katastrofične misli v stresnih situacijah. Za zmanjšanje napetosti je potrebno izbrati tehniko, ki nam ustreza ter jo redno in pravilno izvajati v skladu z navodili. Podrobnejše informacije o tehnikah sproščanja so dostopne na spletni strani http://skupajzazdravje.nijz.si/media/tehnike.sproscanja.pdf
  • udejstvujemo se v prijetnih aktivnostih in sicer na način, da izčrpno razmislimo o vseh možnih aktivnostih, ob katerih doživljamo zadovoljstvo, občutek smisla in koristnosti in jih lahko vsakodnevno izvajamo. Še posebej koristno je, če med njimi izberemo telesno dejavnost. Učinek na našo psihično stabilnost imajo tovrstne prijetne aktivnosti zato, ker imamo ob njih priložnost izkusiti prijetno pričakovanje, ko aktivnost načrtujemo, zadovoljstvo med izvajanjem in tudi kasneje, ko o njej razmišljamo,
  • vzdržujemo socialne stike z bližnjimi in prijatelji preko telekomunikacijskih sredstev. Priporočljivo se je povezati tako z najbližjimi kot tudi z ljudmi, ki so trenutno v podobni situaciji kot vi in spregovoriti o občutkih, mislih, ki se vam pojavljajo in o aktivnostih, ki so vam v pomoč pri preživljanju vsakdana. Z izmenjavo mnenj lažje prepoznamo, da se s podobnimi izzivi ne soočamo sami, kar pripomore k normalizaciji lastnega funkcioniranja.

Povsem razumljivo je, da naše trenutno družinsko in partnersko življenje najverjetneje ne poteka povsem v skladu s pričakovanji, je manj organizirano ali na trenutke celo kaotično. Je preizkušnja, na katero ni bil pripravljen nihče in v kateri se tako odrasli kot tudi otroci učimo strpnosti, prilagajanja in sobivanja na nov način. Sodobna spoznanja zadnja leta še posebej poudarjajo razvoj otrokovih prilagoditvenih sposobnosti oz. zmožnosti zadovoljevanja njihovih potreb tako, da ob tem upoštevajo pravila in omejitve iz okolja. In prav slednja so trenutno tista, ki narekujejo potek našega življenja in so za otroke nova izkušnja, ki je pomembna za njihovo učenje. Čeprav nam nenehna delitev skupnih prostorov in pripomočkov ter vzpostavljanje novega urnika povzroča nemalo preglavic in morda tudi občutek nekompetentnosti, prav skozi takšne situacije otroke učimo prilagajanja in jih na nek način pripravljamo na življenje, ki to na različne načine od nas zahteva. Prav tako nas trenutne razmere opominjajo na edine pomembne kvalitete, ki jih lahko delimo z otroki in najbližjimi in ki ne sodijo med materialne dobrine  naše vrednote, čas, pozornost in dobronamernost. Trenutna situacija pa nas uči tudi odložiti naše najrazličnejše individualne potrebe in slediti skupnim potrebam vseh ljudi – reševanju in ohranjanju življenj najbolj ranljivih, med katerimi se lahko znajde prav vsakdo izmed nas.

Ob skrbi za telesno, zato ne pozabimo tudi na duševno zdravje in ostanimo zavezani najpomembnejšemu skupnemu cilju – človeškemu življenju.